Dve stari zgodbi nesreč pod Jalovcem leta 1815 in Pončico leta 1853

Napisal Jurij Jeršin Obvjavljeno v dne 07. marca 2016

Nesreča pod Jalovcem 2. avgusta 1815
Ta nesreča je prva zabeležena nesreča klasičnega planinstva.

»Dne 2. avgusta 1815 se je ponesrečil v Planici 15 letni deček Andrej Kavalar iz hišne štev. 16. Ker ga ni bilo omenjenega dne zvečer v pastirsko kočo v Planici, kjer so imeli pastirji svoje ležišče-kraju, na katerem je bila koča, so rekli pri »Tamaru«-šli so ga tovariši z lučjo iskat, pa ga niso mogli dobiti, poleg tega jim je še luč ugasnila. Drugi dan so ga šli zopet na vse zgodaj iskat in ga našli mrtvega pod skalnato steno. Držal je palico v roki, obraz pa je bil prekrit s pastirskim plaščem. Glavo je imel vso razbito, ena noga je bila zlomljena na enem kraju, druga na dveh krajih, sicer pa obe nogi polno ran. Pripeljali so ga domu in 4. avgusta pokopali.«

Iz Rateške kronike, str. 158

Nesreča pod Pončico leta 1853
»Dne 2. marca 1853 je zasul snežen plaz tri rateške gospodarje, kar je bilo za vso župnijo zelo žalosten dogodek. Omenjenega dne so šli Janez Kavalar (Kovač), posestnik, h. štev. 38, star 60 let; Janez Petric (Rutar), posestnik h. štev. 41, star 42 let in Peter Benet (Spodnji Benet), posestnik h. štev. 23, star 62 let v graben Prodi pod Pončico, da bi spravljali les proti dolini. Snega je bilo veliko, ker je padel na trdi stari sneg nov sneg. Tak nov sneg se rad odtrga od starega in se vali v raz goro proti planjavi. Zato so bili imenovani ponesrečenci , kljub temu da ne več mladi, zelo neprevidni. Stari Selišnik, ki jih je srečal, jim je še omenil to nevarnost. Ko so prišli v goro, delali so v snegu pot preko neke drst (to je vdrtina, ki nastane na način, da se nekaj zemlje odtrga) in prav tu jih je zadela nesreča. Tisti, ki so v dolini od daleč slišali gromenje plazu, so rekli, da je bilo to krog jenajste ure dopoldne. Ker gospodarjev ni bilo zvečer domu, slutili so domači nesrečo. Takoj se jih nekaj odpravi od doma, ponesrečence iskat. Našli so mogočen kup snega, toda v noči niso mogli kopati. Drugi dan 3. marca zjutraj je odšlo veliko število mož s potrebnim orodjem. Našli so ob treh popoldne najprej Kovača in Rutarja mrtva in blizu skupaj, Spodnjega Beneta pa so odkopali iz snega šele 7. marca ob petih zvečer. Mrtvece so navezali na vrvi in jih potegnili iz plazu. Prva dva je pokopal župnik Andrej Dremel 5. marca, Spodnjega Beneta pa 8. Marca.
Na vnanji steni hiše št. 15 (pri Mežiku) je obešena poleg ceste še dandanes velika lesena tabla, ki spominja mimoidoče opisanega dogodka. Ob zgornji strani table so naslikani krstni patroni ponesrečencev (sv. Janez Nepomuk, sv. Janez Krstnik in sv. Peter). V sredi vidimo može, ki odkopujejo zasute. Možje imajo narodno nošo, ki je bila takrat običajna v Ratečah. Ob spodnjem delu slike pa čitamo sledeči opis:
»Skosi nadloge tega šivljenja smo poklizani od Gospoda; kir on nam pravi: Pridite vi brumni inu svesti hlapci v šivlejne moje, kir jest vam imam še od vekoma perpraulenu. Tudi usi memgredioči Bratje inu Sestre prosmo mi vas: molite ino prosite Gospoda sa nas, tudi bomo sa vse vas.
Tukaj so bli nesrečni Janes Petric, Janes Kavalar inu Peter Benet ta 2. dan Sušca 1853.«
Slika je dobro izvršena, posebno svetniki so skoro umetniško slikani.

Iz Rateške kronike str. 161 in 162.

Drugi prispevki

Srečno knapi!

13. junija 2018 Jurij Jeršin ,

Žičnica Planica

16. marca 2018 Jurij Jeršin

Zimski tečaj GRS Rateče, 9. 12. 2017

11. decembra 2017 Jurij Jeršin

OBVESTILO!!!

05. maja 2017 Jurij Jeršin

Življenje, 13. 12. 2016

26. januarja 2017 Jurij Jeršin

Pokrovitelji